skip to Main Content

Mart interview for 13brat (slovenian)

Pred dnevi je ajdovsko vipavska zasedba Mart izdala nov album Vuk. Izid albuma jih doletel sredi izrednih razmer, sredi epidemije. Medtem ko je pozornost ljudi razumljivo usmerjena v skrb za svoje zdravje in vsakdanje nevšečnosti, se mi je zdelo primerno, da tudi z intervjujem opozorimo na njihovo delovanje in predvsem na njihov novi album.

Album lahko poslušate na spodnji povezani preko Bandcampa. Intervju pa si preberite ob poslušanju.

Kakšni so občutki, ko vam album izide sredi izrednih razmer? Kar naenkrat odpadejo vsi načrti okrog promocije, koncertov?

Seveda so bile prve reakcije “zakaj ravno sedaj?” in “kaj bomo pa sedaj naredili?”. Potem smo se v miru pogovorili preko spletnega pogovora, kot odgovorni državljani, in sklenili, da je najbolje, da se celotna promocija premakne v jesen, ko upamo, da ne bo več pandemije. Mi se imamo za umirjene ljudi in tako smo tudi vse skupaj sprejeli. Lepo bi bilo, če bi imeli vse koncerte in predstavljali album po Sloveniji, vendar sedaj to ni možno. Pač, narava je večja od nas in na to ne moremo vplivati, pa ni važno koliko se jezimo ali sekiramo.

Čas izolacije po drugi strani omogoča več časa, da se posvetimo kvalitetnemu poslušanju glasbe. Vaša glasba zahteva pozorno poslušanje. Kakšni so predpogoji za dobro poslušanje?

Po mojem mnenju so predpogoji za pozorno poslušanje ravno nasprotni temu, kar se je dogajalo pred to krizo. Umirjeno življenje z dovolj prostega časa, da se človek lahko umiri, izklopi ves ta šum okoli sebe in skoncentrira na tisto kar v tistem trenutku počne. Vsaj za sebe lahko rečem, da tega luksuza nisem imel že res veliko časa, ali bolje, si ga nisem vzel. Mislim, da mi je ta izolacija nastavila eno lepo ogledalo, kako prehitro sem živel v preteklih letih.
Po drugi strani pa, vsak posameznik ima svoj način kako posluša glasbo in vsak se lahko sam odloči kaj je za njega dobro poslušanje. Nekateri za to rabijo mir, drugim je muzika sprostitev med tekom, tretji poslušajo glasbo med čiščenjem hiše ali stanovanja, itd…

Kako je nastajal vaš novi album? Zakaj naslov Vuk? V čem se razlikuje od vaše prejšnje trojne konceptualne izdaje?

Ta album je nastajal zadnjih dvanajst let. Prve pesmi so nastale že takoj po izdaji prvenca Parallele. Potem smo imeli kratko pavzo, ki ji je sledila daljša faza ekperimentiranja in improvizacije na vajah. Po nekaj letih smo se odločili, da začnemo spet ustvarjati pesmi in koncertirati. Ko smo imeli pripravljenih šest pesmi, smo so začeli razmišljati kako posneti vse skupaj. Izkušnja od prvega albuma, ko nam je bil na koncu zvok preveč raven, oziroma premalo organski, nam je dala misliti o alternativah. Tako smo prišli do ideje, da bi posneli po dve in dve in dve pesmi na različnih lokacijah in tako eksperimentirali z zvokom in našim počutjem. Vse skupaj pa bi na koncu zapakirali v skupni album. Vmes smo se odločili, da za vsako lokalcijo izdamo svoj digitalni EP, vse skupaj pa na koncu na vinilki. Pri tem smo sodelovali tudi z ilustratorko Ano Maraž iz Vipave. Prvo je za vse tri EP-je naredila vizualno podobo in na koncu vse tri podobe združila v celoto za naslovnico VUKa.
Glede naslova pa je neskončno enih različic in odgovorov. Vsak od nas vidi nek svoj pomen tega naslova. Meni je najbolj všeč ta, da je antipod urbanosti narava. In tej urbani urejenosti divjina. In kaj je bolj divjega kot volk. In zakaj če je že marec po srbsko mart, ne bi bil še volk Vuk.

Kakšen je sploh še pomen izdaje albumov? Albumi kot format so bili že v preteklosti predvsem v pop produkciji bolj paket, v katerem si imel shranjene 3-4 hite, ostalo pa da zapolni prostor. Z digitalnimi platformami, ko si vsak lahko naredi osebno playlisto, se pomen albumov še manjša. Kakšen je pogled Marta na to?

Mi smo kot izgleda sentimentalni in radi držimo izdelek v rokah in si vsake toliko obrišemo prah iz gramofona in zavrtimo nam najljubše albume.
V pop produkciji je šlo, kot si rekel, za tri do štiri hite in zapolnitev prostora. Mi se nimamo za pop, ampak za bend, ki rad ustvarja glasbo in verjame v vse svoje pesmi. Tako, da ko izdamo nekaj, mislimo, da je vredno vse poslušati od začetka do konca.
Po drugi strani pa je tudi to res, da nam je na koncertih manjkala naša glasba na fizičnem glasbenem nosilcu, da bi jo lahko poslušalci, ki smo jih navdušili tudi nekaj vzeli s seboj domov.

Kakšna je situacija s koncerti? Zdi se mi, da je z leti prostorov za koncerte vedno manj. Mogoče me občutek vara. Kakšne so vaše izkušnje? Ob tem izpustimo Ljubljano in domači kraj, kjer koncerti niso problem. Ali se z leti koncertna publika spreminja, odrašča z zahtevnostjo glasbe ali se preprosto menja?

Glede koncertov se je pri nas začelo razvijati komaj v zadnjih letih. Prej se nismo kaj dosti ubadali s tem, sedaj pa nam pri tem pomaga Elena iz Iskra Tourbooking in stvari so se premaknile iz mrtve točke. Placov je še vedno veliko, vendar je težko prepričati odgovorne, da lahko tvoj nastop naredi za njih uspešen večer. Res je, da še vedno največ koncertov odigramo v Ljubljani, ker je pač tam največ klubov, vendar počasi in ustrajno prestaplamo te meje in koncertiramo tudi po drugih delih Slovenije.
Publika, vsaj kar se meni zdi, ostaja podobna. Je pa ta publika zelo dovzetna za nove stvari in predvsem koncerte polne energije, kakršne poskušamo vedno narediti. Večinoma naletimo na dobre odzive in ponovna povabila na koncertna prizorišča.

Za vašo generacijo je značilna večja naklonjenost eksperimentalni glasbi, pa naj bo to jazz ali avantgarda. Četudi nas je veliko iz moje generacije ostalo v glasbi, smo po prehodu iz začetnega klasičnega hardkora, panka, še vedno večinoma v nekih rokovskih derivatih, tj. v glasbi, ki temelji na kitarah in klasičnih rock ritmih. Pri vas je to drugače. Poleg Mart imam tu v mislih še Koromač. Kaj bi lahko bil vzrok temu?

Zanimiv pogled. Jaz bi to pripisal zgolj radovednosti. Če me je na začetku moje glasbene poti zanimala bolj sporočilnost glasbe v smislu upora, alternativne misli, itd, me je kasneje začela zanimati še globina izraznosti z inštrumenti. To je pri panku, hardkoru in roku dokaj omejeno, je pa pri jazzu, in nekaterih drugih zvrsteh dosti bolj kompleksno in zanimivo. Najraje imam, ko se odrečeš žanrskemu poimenovanju in se prepustiš zgolj trenutnemu občutju. Tako lahko, po mojem mnenju, ustvariš nekaj svojega, unikatnega. Lahko podaš svoje občutje in razmišljanje, ki pa ni nujno, da ga bo poslušalec razumel. Lahko se zgodi, da bo povsem po svoje vse skupaj interpretiral. In to je vsa lepota tega.

Ostali glasbeni projekti članov Marta so večinoma zamrznjeni, če sem prav seznanjen. Se kaj dogaja na tem področju pri posameznih članih benda?

Z Nejcem sva še vedno člana Real Life Version. In ja, bend, ki je bil v zadnjih letih zelo aktiven, sedaj ni več toliko, ker se nam je vmes zgodila realnost vsakdanjega življenja. Težko, oziroma nemogoče je preživeti s turanjem po evropskih skvotih. Je zabavno, vendar je nemogoče to uskladiti z nekim “odraslim” življenjem. Bend sicer še vedno deluje, vendar namesto v peti brzini kot do sedaj, je bolj med prvo in drugo. Trenutno pripravljamo nov material za nov album.
Ostala člana benda pa nimata drugih glasbenih projektov.

Za konec. Bodo koncerti bo koncu epidemije še enaki kot pred tem? Da se poigramo s SF scenariji. Bodo potrebne maske na koncertih? Si boste med nastopom morali večkrat umiti roke?

Če smo se kaj naučili iz zgodovine je to, da se nobeden nič ne nauči iz zgodovine. Mislim, da bo na začetku še vedno neki strah med ljudmi glede okužbe, ki pa se bo s časom polegel. Prej kot si mislimo bomo nazaj v nekem normalnem delovanju. Razkuževanje pa je bilo prisotno že prej, sicer ne rok, ampak grla 🙂

Back To Top